ZGODOVINA CERKVE

Na mestu, kjer stoji župnijska cerkev sv. Urbana, je bila prvotno postavljena kapelica
posvečena temu svetniku. Zakaj je bila posvečena sv. Urbanu, ni povsem jasno. Morda je
izbira svetnika temeljila na dejstvu, da je sv. Urban zavetnik vinogradnikov – upodobljen je
namreč z grozdom v roki. Preko vasi so nekdaj tovorili vino iz Vipavske doline, Krasa in
Tržaškega. Tudi v krstnih knjigah je velikokrat zapisano njegovo ime.


Ob večanju naselja so na mestu kapele postavili manjšo cerkev, ki je bila
zidana v gotskem slogu. Pri obnovi vrat v zakristijo l. 1936 je bil razkrit lepo pobarvan
sklepnik.

Cerkev se prvikrat omenjena leta 1526 kot vrhniška podružnica. Zaradi turških upadov je
cesar Ferdinand zahteval popis vseh dragocenosti, ki bi jih shranili na Ljubljanskem gradu. Iz
zapisov razberemo, da je imela vrhniška fara 26 podružnic. Godoviška je bila na 13. mestu.

Prvotna cerkev je bila gotovo majhna in stara. Leta 1811 je tedanji vikar Tomaž p. Narcis
Grilc zapisal: » cerkev je bila zgrajena od cerkvene občine«.

Kranjski zgodovinar Janez V Valvasor je v svoji knjigi navajal med vrhniškimi podružnicami
tudi »Cerkev sv. Urbana v Godoviču, ki ima tri oltarje. Tu je praznik posvečenja – semenj na
praznik sv. Sebastjana (20. januar) in ravno tako 11. nedeljo po binkoštih«.

Godovič so zadele razne nesreče in tudi cerkvi niso prizanesle. 26. avgusta 1737 popoldne je
v vasi izbruhnil požar , ki je upepelil ,celo naselje, razen Veharjeve hiše. Še hujša nesreča se je
zgodila 12. decembra 1749. Požar je uničil celo vas, tudi župnišče, zgorel je celoten arhiv.
Vaščani po nesrečah niso obupali. Obnovili so domove in gospodarska poslopja, popravili so
tudi župnišče. Začeli so s popravilom cerkve, pa se je zgodila nova nesreča.

Leta 1753 je mežnar ob zvonjenju delopusta v soboto opozoril delavce, da se maje zvonik. V
naslednjem trenutku se je zrušil. V ruševinah je umrlo več delavcev, preživeli pa so svojo
rešitev pripisali Devici Mariji. Zgradili so novo cerkev in zvonik. Na gradnjo cerkve iz
zvonikovih ruševin spominja latinski napis na pročelju cerkve nad vrati, ki se glasi: VELIKEMU
BOGU IN SVETEMU URBANU PAPEŽU MUČENCU JE VSTALA IZ ZVONIKOVIH RUŠEVIN. Napis
je zapisan v obliki kronograma, iz katere je razvidno leto izgradnje cerkve 1756. Najbrž je bila
takrat tudi posvečena, kar sklepamo iz podatkov, da je bil v krstni knjigi 22. maja 1756
vpisan krst otroka, od škofa Amadeja grofa Attemsa. Istega dne je bil tudi birman.

Najstarejši del cerkve je desna stran, kjer je Marijina kapela. V njej je bila edina freska, ki je
predstavljala nesrečno zrušitev zvonika. Na žalost je bila ob požaru peči za ogrevanje cerkve
1990 leta uničena. Na tem mestu je sedaj vitraž Marka Jermana, ki ponazarja zrušitev
zvonika in nepoškodovano kapelo.

Godovič je po prvih zapisih pripadal najprej župniji sv. Petra v Ljubljani. Ob ustanovitvi
vrhniške župnije 1318 leta je pripadal Vrhniki. Prvi zapis, da je bil v Godoviču kaplan Janez
Cinidator , je iz leta 1679.

Od leta 1708 dalje so vikarji stalno bivali v Godoviču. V času vikarja Jurija Mihaela
Fruepergerja je bil formalno ustanovljen vikariat in postavljen tudi krstni kamen v cerkvi.

CERKVE IN KAPELE