O godoviški cerkvi in župniji

V cerkvi na levi strani ladje je na steni vzidana marmorna plošča z vsemi najvažnejšimi letnicami cerkve in župnije.

Prva omemba cerkve je v sporočilu, da je vas pripadala župniji Vrhnika. Kasneje je postala podružnica iste župnije - Valvazor v svoji knjigi "Slava vojvodine Kranjske" navaja, da podružnica pripada vrhniški župniji in jo našteva na 8. mestu izmed 26 podružnic. Od leta 1724 je Godovič samostojna duhovnija z rednim vikarjem, župnija z rednim župnikom pa je postala leta 1930.

Cerkev sv. Urbana je prvič omenjena 1526, sedanja cerkev pa je bila sezidana 1656 in ima tri oltarje. Že leta 1685 so cerkev podaljšali in temeljito prenovili.

Vas Godovič so prizadele razne nesreče in tako tudi cerkvi ni bilo prizanešeno. Prvič je pogorela 26. avgusta 1737, ko je nedotaknjena ostala samo ena hiša v vasi. Naslednji požar je bil 12. decembra 1749. Takrat je zgorel tudi ves župnijski inventar in vse knjige. Vaščani so najprej popravili svoje domove in nato še cerkev. Ko je mežnar na sobotni dan odzvonil delopust, je sporočil delavcem, da se zvonik maje. Že naslednji hip se je podrl in pokopal pod seboj več delavcev. Cerkev kasneje ni več doživela velikih sprememb razen dopolnil in popravil. Med drugo svetovno vojno je bil prizadet le zvonik, ki so ga po vojni popravili v nekoliko zmanjšani in bolj preprosti obliki.

Zanimiv je latinski napis na cerkvenem portalu. V prevodu se glasi: "Velikemu Bogu in svetemu Urbanu, papežu in mučencu, je vstala iz zvonikovih ruševin." Napis je kronogram, ki v poudarjenih črkah skriva latinski zapis letnice 1766 - leta pozidave zvonika in posvetitve. Cerkev je posvetil slavni ljubljanski knezoškof Ernest Amadej Attems.